Uporabniška orodja

Orodja spletišča


opensimulator

Zakaj Opensimulator?

Platforma Opensimulator je v javnosti bolj znana kot brezplačna različica platforme Second Life. Glede na [1] Gartnerjevo napoved iz leta 2007, ki govori, da bo vsaj 80 odstotkov vseh uporabnikov imelo do leta 2011 »drugo življenje« v navideznih svetovih, bi lahko predvidevali, da bomo na trgu našli veliko dovršenih, med seboj zelo konkurenčnih in primerljivih produktov med katerimi se bomo zelo težko odločili za enega. [2] Predzadnja Gartnerjeva analiza življenjskih ciklov prihajajočih tehnologij iz leta 2012 ni tako spodbudna za navidezne svetove kot so bile prve napovedi. Vendar bi lahko s primerjanjem analiz iz leta 2011 in 2012 in poznavanjem Gartnerjevega življenjskega cikla, kot vidimo na sliki, rekli, da se navidezni svetovi počasi, vendar vztrajno, približujejo svojemu »naklonu razsvetljenja«, saj se na trgu že pojavljajo zrelejši in stabilnejši izdelki druge generacije. Želeli smo preveriti ali sta v medijih najbolj prepoznavni imeni OpenSimulator in Second Life res tudi najustreznejši platformi za implementacijo. Preizkusili in primerjali smo vse, danes poznane, platforme za simulacijo navideznih svetov.

Gartnerjev življenjski cikel prihajajočih tehnologij 2011

Gartnerjev življenjski cikel prihajajočih tehnologij 2012

Zadnja Gartnejrejva napoved - 2013 Gartnerjev življenjski cikel prihajajočih tehnologij 2013. Prihajajoča tehnologija „Mobile virtual worlds“.

Na spodnji sliki vidimo, da smo kriterije kategorizirali v tri podveje: »Prihodnost«, »Neposredno pomembno« in »Posredno pomembno«. Vrednost kriterija lahko »ne podpira« (ne), »delno podpira« (delno) ali »podpira« (da). V vsaki kategoriji smo posamezne kriterije obtežili glede na pomembnost, ki jo ima lastnost za izobraževanje programiranja. Na spodnji sliki vidimo uteži kriterijev v neposredno pomembni kategoriji, v kateri so zbrani najpomembnejši kriteriji, zato se je bistveno odločanje med navideznimi svetovi odvijalo ravno pri vrednosti teh kriterijev. Obtežili smo tudi posamezne podveje, kjer smo določili, da so vrednosti iz podveje »Neposredno pomembno« najpomembnejše in, da so vrednosti podvej »Prihodnost« in »Posredno pomembno« enako pomembni.

Model za izbiro navideznega sveta, drevo kriterijev, določitev uteži neposredno pomembnih kriterijev

Vidimo, da smo v podvejo neposredno pomembno uvrstili: povezava z izobraževalnim okoljem, gradnja in programiranje v svetu, odprtokodni projekt in samogostovanje ali gostovanje na lastnem strežniku. Znotraj podveje smo najbolj obtežili gradnjo in programiranje v svetu. Brez gradnje in programiranja si je zelo težko zamisliti reševanje problema znotraj navideznega sveta in opazovanja povratne informacije. Gradnja in programiranje znotraj navideznih svetov sta tudi ena od poglavitnih razlogov za številčnost uporabnikov v javno dostopnih navideznih svetovih in njihovo hitro vsebinsko rast. Obstaja namreč veliko trgovin na spletu in navideznem svetu, kjer lahko uporabniki kupijo izdelane objekte in skripte drugih uporabnikov.

Spodnja slika nam s stolpčnim grafikonom prikazuje rezultat vrednosti neposredno pomembnih kriterijev. Navidezni svet OpenSim podpira vse neposredno pomembne kriterije. Active Worlds in Second Life podpirata večino neposredno pomembnih kriterijev, vendar pa nekatere podpirajo le delno ali sploh ne.

Grafični prikaz vrednotenja neposredno pomembnih kriterijev pri vseh navideznih svetovih

Gartnerjev graf življenjskega cikla prihajajočih tehnologij natančno uvrsti navidezne svetove na izhod obdobja »najnižje stopnje streznitve«, ki sledi »vrhuncu napihnjenega pričakovanja«. Skozi podobne stopnje Gartnerjevega življenjskega cikla gredo vse nove prihajajoče tehnologije. Navidezni svetovi naj bi v obdobju od 5 do 10 let doživeli stopnjo, ko bodo na trgu prisotni zreli produkti in bodo investicije prinesle prihodke.

Dejstvo, da je v tej raziskavi najprimernejša platforma OpenSim, katere verzija ni dosegla niti različice 1.0, in da se število uporabnikov še vedno znižuje, govori o točnosti Gartnerjevih napovedi za navidezne svetove in o naših potrjenih pričakovanjih, ki so delno temeljile na Gartnerjevih napovedih.

Arhitektura Opensimulator platforme

Opensimulator lahko poganjamo na dva načina in sicer v samostojnem ali mrežnem načinu. Na spodnji sliki vidimo razliko med načinoma v delujočih servisih.

Kdaj nam koristi mrežni način?

Vedeti moramo, da je največje število regij, ki jih lahko poganjamo znotraj samostojnega načina omejeno glede na zmogljivost računalnika in hitrosti povezave v internet omrežje. Samostojni način pomeni centralizirano poganjanje regij na enem samem računalniku. Več ko imamo regij, bolj zmogljiv računalnik potrebujemo z višjo hitrostjo v internet omrežje.

»Standalone« mode – samostojni način

»Grid« mode – mrežni način

Mrežni način nam omogoča decentralizirano poganjanje regij, vendar skupno upravljanje prijav, uporabnikov, knjižnic z objekti,…. Posamezne regije so lahko torej na različnih računalnikih in različnih omrežjih, kar razbremeni centralni računalnik. Poleg tega je simuliranje navideznih okolij podobno kot pretakanje vsebin (video, avdio) na spletu, kjer je smotrno, da se razpečevanja odvija v bližini odjemalcev. Vsaka šola poganja lokalno svoje regije. Vse regije se vključijo v skupno omrežje in so tako dosegljive vsem uporabnikom.

opensimulator.txt · Zadnja sprememba: 2014/01/10 09:16 uporabnika franc